MOČ V DRUGAČNOSTI

Avtorica: Tija Absec

 

V svetu korakov, hitrih in hlastnih,

tišina včasih se skrije v nas, glasnih.

Invalidnost, pravijo, omejitev je,

jaz pa v njej vidim moč in zmago le.

 

Kjer noge ne tečejo in roke mirujejo,

tam duša in misli v zvezde potujejo.

Ni ovire, ki bi zlomila sanje,

mi borci življenja smo, ki verjamejo vanje.

 

V očeh, ki ne vidijo jutranje zarje,

vseeno odsevajo lepota in barve,

saj resnična svetloba ne skriva se le v očeh,

izžarevajo srce jo in na obrazu iskren nasmeh.

 

Ko drugi pred nevihto in mrakom bežijo,

mi gradimo mostove, ki trdno stojijo.

Vsak droben gib je zmaga, vsak korak je dar,

invalidnost daje moč, da nam za druge bolj je mar.

 

V kolesju vozička ali v temi brez luči,

čutimo svet bolj globoko, kot se zdi.

Vsaka brazgotina, vsaka siva sled,

dokaz je, da v sebi nosimo svet.

 

Invalidnost ni sram in ni le bolečina,

je drugačna moč, je življenjska vrlina,

zato nikar na nas s pomilovanjem ne glej,

raje roko podaj nam in z nami pojdi naprej.

 

Objemi drugačnost, sprejmi njen sijaj,

v njej moč in lepota sta, njima se predaj.

Invalidnost ni meja, ni konec poti,

je nova zgodba, ki si prav tako zaživeti želi.