KRALJ ALI KRALJICA ŽIVALI

Avtorica: Zarja Veber

Nekoč pred davnimi časi so živali ugotovile, da potrebujejo novega kralja oziroma kraljico živali, saj so bile mnenja, da ima lev že zelo predolgo ta naziv. Sklenile so, da bodo priredile tekmovanje, ki bo potekalo čez morje, gozd in puščavo. Naslednji dan so začeli tekmovati. Mačka je zagledala kamelo, ki ni znala plavati in ji je takoj priskočila na pomoč. Naredili sta čoln. Kamela se ji je zahvalila in se odpeljala naprej. Mačka je plavala in plavala, dokler ni prišla do kopnega, kjer je videla, kako se lev šopiri in žali živali. Pristopila je k njemu in mu rekla, naj neha, ampak lev je ni poslušal. Samozavestno je zamahnil z repom in oddirjal naprej. Tudi druge živali so stekle naprej v gozd. Mačka je šla za njimi, ko je naenkrat zaslišala prašička, ki je kričal: »Na pomoč!«. Mačka mu je takoj priskočila na pomoč. Prašiček ji je povedal, da se je zagozdil v živo blato, ter jo opozoril, naj ne hodi preblizu, da ne bo v nevarnosti tudi ona. Mačka je pomislila, kako naj reši nastalo situacijo. Stekla je po žirafo in jo prosila za pomoč. Žirafe imajo namreč zelo dolg vrat in tako bi ji lahko pomagala rešiti pujska. Žirafa se je s predlogom strinjala. Ko sta uspešno rešili pujska, so skupaj tekli po poti naprej. Prišli so do puščave, kjer je divjal peščeni vihar. Kar naenkrat se je stemnilo, proti njim pa se je začel valiti ogromen, grozeč oblak prahu. A živali so neustrašno tekle naprej. No, vse razen ubogega malega hrčka, ki se je ves tresel od strahu. Mačka je videla ubožčka, zato je stekla k njemu in ga vprašala, česa se tako boji. Povedal ji je, da ga je strah vetra in ogromnega oblaka prahu. Mačka se je odločila pomagati tudi njemu. Poiskala je surikato. Ta je hrčku skopala rov in zavetišče, kjer je na varnem počakal, dokler se vihar ni polegel. Nato je hitro stekla naprej, da bi dosegla vsaj deseto mesto na tekmovanju. A groza! Ko je pogledala nazaj, za njo ni bilo nobene živali več. Bila je zelo žalostna, saj je vedela, da bo na cilj prispela med zadnjimi. Potrto je hodila naprej. Želela si je postati kraljica živali, ampak vedela je, da so bile le želje, ki se ji ne bodo nikoli uresničile. Kljub tem je hodila in hodila dalje. Postala je neznansko lačna. Kako je bila vesela, ko je zagledala miško. A ta miška je bila zelo čudna. Bila je oblečena v mavrično kapo, obleko in čevlje. Edina stvar, ki na njej ni bila mavrična, je bila zlata torbica. Vseeno je stekla do nje in jo že skoraj pojedla, ko miška zakričala: »STOP!«. Mačka se je zaustavila in miška jo je prosila, naj je ne poje. Obljubila ji je, da ji bo v tem primeru dala, karkoli si bo zaželela. Mačka je pomislila in si zaželela sendvič s poli salamo in sirom. Kakor hitro je željo izrekla, že je miška iz zlate torbe potegnila slasten sendvič. Mačka ga je v hipu pohrustala. Miška je opazila, da je bila mačka zelo žalostna, zato jo je vprašala, zakaj je tako potrta. Mačka ji je povedala celotno zgodbo o tem, kaj se ji je pripetilo. Ko je končala s pripovedovanjem, je miška iz zlate torbice potegnila čarobno letečo rolko in ji povedala, da je to najhitrejša rolka, kar jih obstaja. Na njej bo zagotovo zmagala. Mačka se ji je zahvalila, stopila na rolko in odhitela naprej. Kot bi mignil, že je pred seboj zagledala svoj cilj. Skočila je z rolke, ki je takrat čudežno izginila, in stekla proti cilju. Ona je bila tista, ki je pretrgala ciljni trak in tako postala najsrečnejša mačka v zgodovini vesolja. Lev, dotedanji kralj živali, ji je zelo nerad na glavo poveznil bleščečo krono in jo okronal za kraljico živali. Tako jezen je bil na mačko, da ni ostal na gostiji. Takoj po kronanju je stekel proti sončnem zahodu in dolgo dolgo ga ni bilo na spregled.

Moralni nauk: Če si prijazen in pomagaš, se ti dobro zmeraj povrne.